Proces staranja je normalen fiziološki pojav, ki traja neprekinjeno od spočetja do smrti. Med staranjem se dogajajo določene fiziološke spremembe, najmanj polovico sprememb, ki se pripisujejo staranju, pa lahko povežemo z neaktivnostjo. Ustaljeno mnenje je, da je starost ovira za telesno aktivnost in vadbo. Danes je dokazano, da lahko redna telesna aktivnost tako pri starejših kot mlajših, prispeva k številnim pozitivnim spremembam in boljši fizični sposobnosti. Aktivnejši življenjski slog lahko prepreči številne negativne posledice, ki jih ima staranje na zdravje, ter poveča kakovost življenja. Prednost bi bilo treba dati tistim vsebinam, ki spodbujajo funkcionalno izboljšanje delovanja srca, krvnega pretoka in dihanja in jih je mogoče uvrstiti med vsakodnevne aktivnosti (npr. sprehod, igranje z otroki, vrtnarjenje). Vaje za ohranitev mišične moči, ki poganja velike skupine mišic, so pomembne za pravilno telesno držo in opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Vaje za povečanje fleksibilnosti so prav tako pomembne, saj ohranjajo mobilnost sklepov, vaje za koordinacijo in ravnotežje pa so prav tako priporočljive v starejših letih, ker zmanjšajo nevarnost padcev. Telovaditi bi bilo treba najmanj dva- do trikrat na teden, še boljše pa je vsak dan. Vadba naj bi trajala od 15 do 30 minut. Dovolj pravilnega gibanja, rekreativno ukvarjanje s športom, zmerno delo brez prekomerne mehanske obremenitve sklepov, močne mišice in normalna telesna masa so najboljši način za ohranitev telesne funkcionalnosti tudi v tretjem življenjskem obdobju.
V Sloveniji je po zadnjih ocenah stroke 40.000 do 60.000 ljudi z vnetno revmatično boleznijo. Če revmatizem razumemo v širšem smislu, pa je takih bolnikov približno 230.000 oziroma 11 % prebivalstva, medtem ko hujše oblike bolezni beležimo pri okoli 3 % državljanov.
Artritis največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom starosti. V zgodnejših letih pogosteje zbolijo ženske, s starostjo pa razlike v obolevnosti med spoloma izginejo.
Artritis je splošno poimenovanje za različne vnetne in degenerativne bolezni sklepov. Degenerativne spremembe se najprej razvijejo na hrustancu in kostnih delih, na katerih nastanejo nove kostne izrastline. Tem spremembam so najbolj podvrženi sklepi, ki so tudi najbolj obremenjeni, čeprav se lahko pojavijo tudi na ostalih sklepih. Po pogostosti prizadetosti posameznih sklepov so na prvem mestu kolena, sledijo sklep kolka in stopala. Bolečina je glavni in najpogostejši simptom, ki se na začetku pojavlja samo pri velikih obremenitvah sklepov, na koncu pa postane vse pogostejša in stalna. Statistike kažejo, da je kar 80 % ljudi vsaj enkrat v življenju bolel križ, kar pa ni nujno povezano s spremembami v sklepih ali na medvretenčnih diskih.