Prebavni sistem in imunost

16.6.2020

Hipokrat: »Si to, kar ješ, naj bo hrana tvoje zdravilo, ne pa zdravila tvoja hrana.«

Zahvaljujoč prebavnemu sistemu v telo vnašamo hranljive snovi, ki so potrebne za zdravje, energijo, rast in razvoj. Razgradnja hrane se začne v ustni votlini, kjer jo prežvečimo in navlažimo s slino. Skozi požiralnik vstopi v želodec, kjer se zadrži in tako upočasni praznjenje želodčne vsebine ter ustvari občutek polnosti in sitosti. Neprebavljena vlakna potujejo skozi tanko črevo in prispejo v debelo, kjer se začne proces fermentacije. Pojem fermentacija se nanaša na presnovne procese razgradnje organskih spojin s pomočjo encimov črevesne mikroflore.

V debelem črevesju živijo različne bakterije, t. i. črevesna mikroflora, katerih sestava močno vpliva na naše zdravje. Črevesna mikroflora vsebuje t. i. dobre in slabe bakterije, prav ravnovesje med njimi pa je pomembno za ohranitev zdravja. Slabe življenjske in prehranske navade ter različne bolezni lahko poslabšajo to pomembno ravnovesje. Če je to poslabšano v korist »slabih« bakterij, nastanejo težave z imunostjo (odpornostjo proti boleznim), alergijami, vnetji, kožo, delovanjem prebave – poslabšan izkoristek hranljivih snovi, vnetji sečnega in dihalnega sistema, bolečinami v mišicah, kronično utrujenostjo itd. Da bi ohranili črevesno mikrofloro zdravo, si lahko pomagamo z vsakodnevnim vnosom »dobrih« bakterij. Gre za žive mikroorganizme, ki se že od nekdaj uporabljajo pri predelavi in konzerviranju hrane. Kulture »dobrih« bakterij se uporabljajo na primer v tradicionalni pripravi fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, kefir, sir, klobase, kislo zelje in kumarice, ter fermentiranih izdelkov iz soje, zato so ta fermentirana živila dragoceni viri »dobrih« bakterij.