Izboljšajte svoj spomin

Slabši spomin in pozabljanje običajno veljata za prva znaka staranja. Spomin lahko najkrajše opredelimo kot sposobnost ohranitve in ponovitve osvojenih vsebin. Najpogosteje ga delimo na kratkoročnega in dolgoročnega. Kratkoročni spomin – zapomnitev vsebin, ki niso dovolj pomembne za daljšo zapomnitev, so pa potrebne za neko trenutno aktivnost, npr. nova telefonska številka. Dolgoročni spomin se nanaša na trajno zapomnitev namerno naučenih ali slučajno doživetih vsebin. Pri dolgoročnem spominu v možganski skorji nastajajo biokemijske spremembe. Slabšanje sposobnosti zapomnitve se kaže v zmanjšani sposobnosti osvajanja novega znanja, tj. zapomnitve, in zmanjšani sposobnosti priklica in prepoznavanja že naučenih vsebin. Uspešno staranje ne predpostavlja odprave izgube spomina, temveč njegovo zmanjšanje in prilagoditev slabšemu spominu. Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko s pomočjo mnemotehnik povečamo učinkovitost spomina. 

Primeri za učinkovitejši spomin: 

 

Spomin v tesni povezavi s procesom učenja

Učenje opredeljujemo kot proces pridobivanja novih izkušenj, ki je lahko nameren, kadar želimo na primer osvojiti neke nove verbalne vsebine ali nove veščine, ter nenameren, ko se učimo slučajno iz vsakodnevnih izkušenj. Če obstajajo učne težave v starosti, so te pogosteje pogojene z zmanjšano motivacijo za učenje kot pa z zmanjšano sposobnostjo učenja. Starejše osebe se lahko učijo in dosežejo podobne rezultate kot mlajše odrasle osebe, potrebno pa jim je zagotoviti določene pogoje – spodbuditi motivacijo, ki močneje vpliva na osvajanje novega znanja. Oseba se bo na primer lažje naučila novega načina priprave obroka, če je njen cilj obvarovanje zdravja, ki ga ogroža sladkorna bolezen, kot pa če je njen cilj hujšanje, ker vsi okrog nje to izpostavljajo kot pomembno. Med normalnim staranjem spremembe v sposobnosti učenja niso tako izrazite, da bi povzročile večje težave v vsakodnevnem življenju starejših ljudi. Veliko starejših ima zaradi številnih razlogov potrebo po dodatnem izobraževanju. Številni od njih kot mladi niso imeli časa ali možnosti uresničiti nekaterih od svojih interesov, pridobiti določenega znanja, kar želijo nadoknaditi pozneje. Učenje lahko starejšim ljudem pomaga naučiti se izkoristiti prosti čas in osvojiti znanja in veščine, ki so koristne za izboljšanje lastnega zdravja in osmišljanje lastnega življenja. Pozabljanje že naučenih vsebin se običajno pripisuje starejšim kot ena njihovih najbolj značilnih lastnosti, dejansko pa gre za normalen pojav, ki ga doživljamo vsi, ne glede na starost, in ki se zgodi zaradi različnih razlogov.